Nekaj o stroki

Deratizacija, dezinfekcija in dezinsekcija (DDD) so postopki, ki zagotavljajo javno zdravje z nadzorom in odpravljanjem škodljivcev - predvsem glodavcev, insektov in mikroorganizmov. 

Zgodovina teh postopkov sega že v antične čase, ko so ljudje intuitivno prepoznavali nevarnosti škodljivcev in mikroorganizmov ter poskušali omejiti njihov vpliv na zdravje in življenje.

V antičnem Egiptu so uporabljali različne snovi, kot so pepel in zelišča, za odganjanje insektov, medtem ko so Rimljani razvili bolj sofisticirane metode, vključno s kanalizacijskimi sistemi in kopeli, kar je znatno zmanjšalo širjenje bolezni.

Srednji vek je bil zaznamovan s številnimi epidemijami, kot je bila kuga, ki so jo prenašale podgane. Prav ta obdobja so privedla do razvoja prvih osnov deratizacije, kjer so prepoznavali povezavo med podganami in boleznimi. V 18. in 19. stoletju, z razvojem znanosti in medicine, se je močno razvila dezinfekcija, predvsem zaradi odkritja mikrobov in teorije o nalezljivosti bolezni.

V začetku 20. stoletja so se začeli uporabljati kemični insekticidi in rodenticidi, kar je omogočilo učinkovitejšo dezinsekcijo in deratizacijo. Še posebej pomemben je bil DDT, ki je imel velik vpliv na nadzor insektov, čeprav je pozneje postal sporen zaradi vpliva na okolje in zdravje ljudi.

Danes DDD dejavnosti vključujejo uporabo ekološko sprejemljivih metod, integriranega upravljanja škodljivcev (IPM) in preventivnih pristopov, ki temeljijo na znanosti, kar zmanjšuje tveganja za človeka in okolje. Stroka je vedno bolj usmerjena v trajnostne in okolju prijazne metode, s poudarkom na preventivi in izobraževanju javnosti.